Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023
na fakulteti za strojništvo UM, skupaj s partnersko organizacijo Pokrajinski muzej Maribor v obdobju od 15. 3. 2023 do 14. 6. 2023 izvajamo zanimiv študentski projekt, kjer interdisciplinarna ekipa študentov razvija in analizira izvedljivost in uporabnost postavitve virtualne muzejske zbirke.
V okviru dela smo analizirali možnosti digitalizacije muzejskih eksponatov in preizkusili različne tehnologije prostorskega skeniranja.
Glavnino praktičnega dela je predstavlja digitalizacija vzorčnih eksponatov, ki jih je zagotovil Pokrajinaski muzej Maribor.
Zadnji korak je vzpostavitev virtualnega muzeja, kjer bodo obiskovalci lahko opazovali in tudi samostojno pregledovali (manipulirali) skenirane muzejske eksponate.
Virtualna predstavitev digitaliziranih muzejskih eksponatov
Medeninasta skleda, 16. stoletje
Uvoz iz Nemčije, 16. stoletje; tolčena medenina;
pr. 43,5 cm, v. 4,5 cm; POMUM, inv. št. N. 4111.
Izvor: Mariborski grad. Iz zbirke barona Twickla. Pridobljeno po drugi svetovni vojni.
Na medeninasti skledi prepoznamo starozavezni motiv Jozueta in Kaleba, ki nosita grozd iz Kanaana. Na glavi imata judovski pokrivali in se ozirata nazaj v svojo levo. Tla in ozadje sta okrašena s stiliziranimi rožami. Med dvema izstopajočima krogoma obroblja figuralni prizor preplet neskončne valovnice, izpolnjen z rozeta in palmetami. Na zunanji strani kroga krasi dno še petkrat ponavljajoči se napis v gotski majuskuli: IHS, XPS VND MARIA HILF. Na paličasto zaključenem robu je niz šilastih lokov in položenih listov. Skleda je bila verjetno del inventarja barona Twickla v času lastništva mariborskega gradu in bivanja na njem v letih od 1881 do 1921.
V zbirki kovin hranimo skupino medeninastih skled, okrašenih s figuralnim ali le ornamentalnim okrasjem, nekatere pa imajo tudi napise. Obrt za izdelavo tovrstnega medeninastega posodja je v evropskih mestih cvetela od poznega srednjega veka do 18. stoletja, najpomembnejše središče pa je bil nemški Nürnberg. Od konca 15. stoletja naprej so se na sredini skled pojavljali motivi, kot so izvirni greh, oznanjenje, sv. Jurij in drugi, v 16. stoletju pa tudi motiv nosačev grozdja ter motivi Marije v krogu žarkov, vinske trte v obliki križa, grbov … Namembnost teh medeninastih skled je bila različna, večinoma pa so jih uporabljali kot okrasne predmete, razporejene v vrstah na pohištvu, kot umivalne posode, pa tudi kot krstilne pladnje v katoliških, pravoslavnih in protestantskih cerkvah.