Med pedagoškim procesom vodimo študenti študijskega programa Inženirsko oblikovanje izdelkov na smeri Oblikovanje izdelkov skozi oblikovalsko vertikalo, ki jo tvorijo predmeti oz. predmetna področja:
• kreativno oblikovanje,
• sinteza oblikovanja in
• finalizacija oblikovanja.
Skozi to vertikalo je študentom predstavljena in praktično demonstrirana metodologija inženirskega oblikovanja, ki sledi sloganu »Oblikovanje od znotraj navzven«, nekakšni posodobljeni izpeljanki znamenitega oblikovalskega načela »Oblika sledi namenu oz. funkciji« (angl:. Form follows function).
Metodologijo inženirskega oblikovanja lahko opišemo v šestih korakih, ki vodijo od problema k rešitvi:
• Raziskava
Za uspešno rešitev potrebujemo informacije o obravnavanem problemu. Ustrezna definicija problema in umestitev rešitve v trenuten okvir produktov predstavljata izhodišče za nadaljnje korake.
• Empatizacija
Podobno kot pri metodologiji »Design Thinking« v tem koraku nadgradimo že zbrane informacije z informacijami o problemu z vidika uporabnika, na podlagi česar lahko ustvarimo grobo sliko razvijajočega produkta.
• Definicija
Na podlagi zbranih informacij je potrebno definirati izhodišča za nadaljnje delo, ki se dokumentirajo v oblikovalski nalogi (angl. Design Biref). Oblikovalska naloga vsebuje informacije o problemu, ki ga rešujemo, in o možnih oz. pričakovanih rešitvah z vidika uporabnika oz. naročnika.
• Koncipiranje
Tretji korak je namenjen kreativnemu iskanju funkcijskih rešitev, s katerimi lahko izpolnjujemo zastavljena pričakovanja, hkrati pa funkcijskim rešitvam iščemo kompatibilne oblikovne koncepte. Ker morajo produkti izpolnjevati svojo osnovno funkcijo, s katero »rešujemo« izhodiščni problem, koncipiranje pričnemo z razvijanjem funkcijskih konceptov, ki jim sledi faza funkcijske sinteze, kjer s pomočjo kar se da objektivnih kriterijev izberemo najobetavnejše funkcijske koncepte. O tem se v koraku koncipiranja sočasno razvijajo tudi oblikovni koncepti, kjer je potrebno poskrbeti za ustrezno izhodiščno zadovoljevanje potreb uporabnika na področjih motivacije, estetike in ergonomije.
• Sinteza
Divergentnemu kreativnemu procesu koncipiranja sledi korak sinteze, kjer funkcijsko-oblikovne konceptne rešitve prevedemo v oblike, primerne za evalvacijo konceptov. Poslužujemo se fizičnih in virtualnih modelov, ki jih »testiramo« na testni skupini uporabnikov, da dobimo optimalno rešitev.
• Finalizacija
Tako kot v predhodnem koraku je tudi tukaj v ospredju konvergenca h končni rešitvi. Mehanizem delovanja (funkcije) se detajlira do te mere, da je mogoča izvedba funkcionalnega prototipa. Tudi oblikovno je produkt dovršen. V tem koraku se izdelajo prvi funkcionalni prototipi, pripravi se ustrezna dokumentacija o produktu, ki zagotavlja ohranjanje funkcijske in oblikovne rešitve, hkrati pa se pripravijo tudi predstavitveni materiali.
Predstavljena metodologija obsega tako divergentne kot tudi konvergentne faze. Medtem ko v divergentnih fazah predvsem kreativno iščemo rešitve, so konvergentne faze namenjene evalvaciji in izbiri najobetavnejših rešitev. Evalvacija temelji na »merljivih« karakteristikah, ki morajo biti kar se da jasno definirane v definiciji, oz. morajo ob morebitnih spremembah biti usklajene z vsemi aktivnimi deležniki v projektu.
Čeprav je proces v osnovi predstavljen kot »enosmeren«, so znotraj posameznih korakov in tudi med koraki predvidene, če ne celo potrebne, iteracije, ki skrbijo za to, da nova spoznanja, do katerih pridemo predvsem v divergentnih fazah in lahko vplivajo na rešitev, ne ostanejo prezrta.
Načelo »oblikovanje od znotraj navzven« zagotavlja kar se da optimalno uravnoteženje tako funkcije produkta na eni strani kot tudi estetskih, ergonomskih in motivacijskih karakteristik produkta na drugi strani.
V uvodu tega sestavka omenjena vertikala je samo bistvo smeri Oblikovanje izdelkov. Študenti na tej vertikali spoznajo celoten proces razvoja oziroma oblikovanja novega izdelka. Razvijajoč izdelek s kreativnim pristopom tako tehnično (funkcijsko) kot tudi oblikovno koncipirajo, sintetizirajo in finalizirajo.
Diplomanti smeri Oblikovanje izdelkov so po zaključku študija upodobljeni za delovanje v različnih podjetjih, katerih skupna točka je razvojno delo. Naši diplomanti zasedajo najrazličnejša odgovorna delovna mesta tako v priznanih domačih kot tudi tujih podjetjih.
Ključna kompetenčna prednost inženirskih oblikovalcev pred ostalimi profili oblikovalcev se skriva prav poznavanju in udejanjanju metodologije »od znotraj navzven«.